prasnov (temeljna sestavina, prvina), pomemben pojem v spekulacijah o naravi zgodnjih Grkov, pa tudi v indijski in kitajski filozofiji. Empedokles je poznal štiri prasnovi (ogenj, vodo, zrak in zemljo), Aristotel je kot peto prasnov (latinsko quinta essentia, od tod kvintesenca) dodal še eter. Razl. stvari nastajajo iz mešanja prasnovi. Na tej domnevi sloni v glavnem še vsa srednjeveška alkimija.
Dostopnost