• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran
mučenec [grško martys, ‘priča’], v času preganjanja zaradi svoje vere pobiti kristjani; Cerkev jih od 2. st. časti kot svetnike. Iz običaja, da so na grobovih mučencev darovali mašo, je nastala navada, da v oltarje vzidajo relikvije mučenca.

Sorodna gesla: confessor | martirologij | pričevalec | svetniki


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek