naravna ljudstva, etnološki termin, s katerim ozančujejo ljudstva, ki a) živijo na domnevno prvotnejši, naravnejši stopnji, b) manj posegajo v naravo in c) živijo v enostavnejših političnih in gospodarskih strukturah ter imajo slabo razvito tehnološko opremo. Izraz se pogosto uporablja kot nasprotje pojmu kulturna ljudstva in razvite kulture. V etnoloških raziskovanjih so odkrili, a) da je življenjski slog številnih ljudstev, ki jih imenujemo naravna, posledica dolgega kulturnega razvoja, b) da ta ljudstva odlično poznajo naravno soodvisnost, kar pri t. i. razvitih kulturah komaj še najdemo, in c) da so njihove družbene in religiozne strukture pogosto izraz visoke stopnje kompleksnosti. Označitev primitivna ljudstva, pogosto uporabljena kot sopomenka, je napačna in se je je treba zaradi njenega negativnega pomena izogibati. Drugi pojmi, npr. kulture brez pisav ali plemenske družbe, kažejo samo na delna področja kulturne pojavnosti, zato so le delno uporabna.
Dostopnost