statistika [latinsko], skupek metod za sistematično zajemanje, razvrstitev in predstavljanje dejstev, ki izhajajo iz velikega števila posameznih pojavov; statistika se ukvarja z empirijo, matematika pa s čistimi računskimi operacijami. Glavna področja uporabe statistike so socialne (socialna statistika) in ekonomske vede (ekonomska statistika), pa tudi fizikalni, meteorološki in medicinski pojavi, še posebej, kadar njihovih vzrokov ni mogoče enopomensko raziskati in razložiti, ampak le statistično zajeti (termodinamika, kvantna statistika, povprečna vrednost). Statistično delo se začne z zbiranjem podatkov z neposrednim opazovanjem in anketami (primarna statistika) ali pa s pritegnitvijo drugih virov (sekundarna statistika). Če so zajeti vsi primeri nekega pojava, je to popolno zajetje (makrocenzus). Lahko pa le na podlagi reprezentativnega vzorca (mikrocenzus) z verjetnostnim računom (uporaba zakona velikih števil) sklepamo o značilnostih vse populacije. Največkrat s pomočjo računalnikov pridobljeni rezultati in iz izhodiščnih števil ugotovljena razmerja, indeksi ipd. se običajno prikazujejo v preglednicah, shemah, diagramih ipd. Zametki statistike so bili že v starem veku; predvsem kot informacija državni upravi o številu prebivalcev, davčnih zavezancih in blagovni trgovini. V kameralizmu je bila statistika uvedena kot predmet na visokih šolah. Poleg opisa trenutnega stanja je statistika pozneje rabila tudi za številčno pojasnjevanje zgodovinskih dogodkov (politična aritmetika), sledile so še kavzalna statistika, matematična statistika (P. S. de Laplace) in socialna fizika (L. A. J. Quetelet), ki so poskušale na podlagi statističnih podatkov ugotoviti zakonitosti dogajanja na posameznih področjih. Povezavo med ekonomsko teorijo, matematiko in statistiko predstavlja ekonometrija. Glede na nosilce statističnih zajemanj in obdelav podatkov razlikujemo zasebno statistiko (statistika podjetij, združenj, raziskovalnih inštitutov, sindikatov, zbornic idr.) in uradno statistiko (specializirani statistični organi v okviru vlade; Statistični urad RS). Nosilci mednarodne statistike so statistični uradi OZN, Evropske unije, statistični oddelki Mednarodnega denarnega sklada, Svetovne banke, OECD, FAO, UNESCO, Svetovne zdravstvene organizacije idr.