klobuk, pokrivalo za zaščito oz. okras, navadno s krajci in štulo. V antiki so nosili visoke pilos z ozkimi krajci in širokokrajne petasos. Pri Rimljanih je imel več simbolnih pomenov, bil je znak družbenega in razrednega položaja, tudi znak svobode. V zgodnjem srednjem veku so klobuke redko nosili, šele v 15. st. je spet prišel v modo. V 16. in 17. st. so bili modni veliki klobuki s peresi, ob koncu 17. st. jim je sledil trirogeljnik. Za empir in bidermajer je bil značilen cilinder. Šele po francoski revoluciji je klobuk postal tudi pokrivalo žensk in je spodrinil avbo.

Sorodna gesla: avba | bareta | Borsalino | doževska kapa | dvorogeljnik | fes | homburg | kalabrezec | kalota | kapa | krajnik | mantilja | mitra | perjanica | pilos | polhovka | rembrandtovski klobuk | sombrero | ščitek | štula | tarbuš | toka | trirogeljnik | turban


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek