lupinski model, predstava o zgradbi atoma z več elektroni in atomskega jedra z več nukleoni. 1. Lupinski model atoma skuša opisati in pojasniti energijsko razporeditev elektronov v okolici jedra oz. energijske nivoje elektronov. Temelji na postavki, da je polje jedra in elektronov krogelno simetrično. Zaradi Paulijevega izključitvenega načela (W. Pauli) se vsak elektron vsaj po enem od kvantnih števil (energija, vrtilna količina) loči od vseh drugih elektronov v atomu. Elektroni z istim glavnim kvantnim številom imajo skoraj enako energijo in srednjo razdaljo do jedra, ločijo pa se po velikosti vrtilne količine in spina. Takšno skupino elektronov imenujemo lupina. Urejenost in periodičnost možnih stanj sta vzrok za podobne lastnosti snovi v posameznih periodah elementov periodnega sistema. Atomi s sklenjenimi (z elektroni popolnoma zasedenimi) lupinami so kemijsko posebej stabilni (žlahtni plini). Lupine označujemo po energijskih nivojih oz. razdalji do jedra. Najbliže jedru je lupina K (sprejme dva elektrona), sledijo ji lupina L (8 elektronov), lupina M (18 elektronov) itd. Elektroni na enaki lupini in z enakim kvantnim številom tirne vrtilne količine l sestavljajo podlupine (s, p, d, f …); 2. lupinski model jedra pojasnjuje stanja nukleonov v atomskem jedru. Izbrani nukleon se giblje v krogelno simetričnem potencialu drugih nukleonov. Energijski nivoji nukleonov so, podobno kakor v atomu, razvrščeni v lupine. Model pojasni nekatera vzbujena stanja jedra, magična števila in s tem periodičnost lastnosti jeder.
Dostopnost