Bunsenov gorilnik [búnznov ∼], gorilnik, ki ga je 1855 razvil R. W. Bunsen za uporabo v laboratorijih. Iz šobe izhajajoči plin sesa zrak, potreben za zgorevanje, skozi odprtino, katere velikost se lahko uravnava in tako spreminja temperaturo plamena. Grelni plamen je sestavljen iz notranjega jedra (redukcijski plamen, ker vsebuje presežek CO in H2) in zunanjega, modrikastega plašča (oksidacijski plamen, ta vsebuje presežek kisika). Temperatura plamena je v najtoplejšem predelu 1500 °C, v najhladnejšem 300 °C.
Dostopnost