časovni pasovi, 24 pasov po 15° zahodne zemljepisne dolžine, na katere je po mednarodnem dogovoru razdeljeno površje Zemlje. Vsi kraji v istem časovnem pasu uporabljajo krajevni meščanski čas srednjega poldnevnika za to območje, tj. pasovni (standardni) čas. Ta se razlikuje od svetovnega časa (UT) za celo število ur, ki se proti V prištevajo k UT, na z. strani pa odštevajo od njega. Iz praktičnih razlogov je tudi nekaj odstopanj od tega pravila; svetovni čas (UT, zahodnoevropski čas) je pasovni čas ničtega časovnega pasu (med zagodno dolžino 7,5° zahodno in 7,5° vzhodno), ki se ujema s krajevnim meščanskim časom začetnega poldnevnika (skozi Greenwich); srednjeevropski čas (SEČ) je krajevni meščanski čas za 15° vzhodne zemljepisne dolžine oziroma pasovni čas prvega vzhodnega časovnega pasu; vzhodnoevropski čas (VEČ) je krajevni meščanski čas za 30° vzhodne zemljepisne dolžine oz. pasovni čas drugega vzhodnega časovnega pasu. Ko je v Londonu (UT) 0.00, je v Ljubljani (SEČ) 1.00, v Atenah (VEČ) 2.00, v Tokiu 9.00, toda za datumsko mejo (zahodni časovni pas) npr. v San Franciscu 16.00 in v New Yorku 19.00 prejšnjega dne.

Sorodna gesla: čas | datumska meja | krajevni meščanski čas | merjenje časa | normalni čas | poldnevnik | polnoč | srednjeevropski čas | svetovni čas | WET


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek