velvičija (Welwitschia mirabilis), edina vrsta posebne družine golosemenk; 1859 jo je odkril koroški zdravnik Friderik Velbič v puščavi Namib (edino nahajališče); iz gomoljaste korenine raste zelo kratko, do 1 m debelo steblo, iz njega pa izraščata dva več metrov dolga trakasta lista z mrežastimi žilami; sčasoma se na konceh scefrata, pri dnu pa rasteta naprej; majhne cvetove obdaja preprost ovoj; združujejo se v storžasta socvetja (v zalistju); prenese tudi več let trajajočo sušo.

Sorodna gesla: golosemenke | Namib


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek