tortura (mučenje), v inkvizicijskem kazenskem postopku pravno dovoljena oblika zaslišanja; tako so z razl. metodami in fizičnim mučenjem izsiljevali priznanje osumljenca in izjave prič. Priznanje je bilo, četudi izsiljeno, najvišji dokaz. Najbolj znani so postopki zoper »čarovnice«. Inkvizicijski postopki so bili odpravljeni praviloma s prevzemom oblasti meščanstva, pri nas 1776.
Zakon o kazenskem postopku prepoveduje izsiljevanje izjav obdolženca, pa tudi prič in drugih udeležencev v postopku. Neveljavna je izjava, ki je bila dana zaradi fizičnega ali psihičnega mučenja, pod vplivom hipnoze ali narkotikov, zato se izloči iz dokaznega gradiva, sodba pa se ne sme opirati nanjo.

Sorodna gesla: priča | priznanje


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek