Laos (uradno ime Sathalanalat Paxathipatai Paxaxôn Lao, Ljudska demokratična republika Laos), država v jv. Aziji.

časovni pas srednjeevropski čas + 6 ur
površina 236.800 km2, SZ–JV 1200 km, širina 80–500 km
prebivalstvo 5,3 mln., 22 preb./km2, letna rast 3,1 %, življenjska doba 51 let
glavno mesto Vientiane, 160.000 preb., 160 m nad morjem, ob srednjem toku Mekonga, ki je tam mejna reka s Tajsko
upravna razdelitev 16 provinc in mestno okrožje Vientiane
članstvo v organizacijah OZN (od 1955), Načrt iz Kolomba, ASEAN
uradni jezik laoški; sporazumevalni jeziki francoščina in jeziki različnih narodnostnih skupin
denarna enota kip (oznaka LAK)


Naravne razmere
Laos se kot edina popolnoma kopenska država na Indokitajskem polotoku razteza med Vietnamom na V in Tajsko na Z. V širšem s. delu je močno razčlenjeno gorovje, visoko povprečno več kot 2000 m. Tam je tudi najvišji vrh države Phou Bia (2820 m). V številne valovite planotaste ravnice iz peščenjaka so reke vrezale globoke soteske. Znana je zlasti planota Tran Ninh z visoko Ravnico glinastih vrčev. Ob v. meji se razteza Anamsko obalno gorovje (do 2500 m), katerega z. pobočja se terasasto spuščajo proti Mekongu. Na skrajnem J države je osamljena planota Boloven. Najpomembnejša reka v Laosu je Mekong, ki označuje precejšen del meje s Tajsko. Ob njem je široka rodovitna rečna dolina. Podnebje je tropsko monsunsko, v vlažnem obdobju od maja do oktobra izdatne padavine (na leto 1500–1700 mm, na privetrnih gorskih območjih do 4000 mm), zimski meseci so razmeroma sušni in nekoliko hladnejši (povprečna mesečna temperatura 16–21 °C). Najbolj vroče je pred prihodom monsuna od marca do maja, ko je povprečna temperatura 28–32 °C. Nekdaj goste gozdove so uničevali s pretiranim požigalništvom in danes pokrivajo le ok. 40 % površine države. Prevladuje monsunski listnati gozd, ki na najbolj namočenih območjih prehaja v vednozeleni monsunski ali višinski gozd. Planote deloma porašča savansko rastje.

Prebivalstvo
O narodnostno enotnem laoškem prebivalstvu ne moremo govoriti, saj je v Laosu več kot 60 razl. etničnih skupin. Več kot 50 % prebivalcev tvori ljudstvo Lao Lum (laoško ‘ravninski Laojci’), naseljuje rečne doline in je jezikovno in kulturno sorodno z 8 mln. laoških Tajcev na S in SV Tajske. Ljudstvo Lao Taj spada v isto jezikovno skupino kot Lao Lum in naseljuje visokogorske doline; nima svoje pisave. Skupina Lao Theng (laoško ‘Laojci, ki se bližajo vrhovom’) sodi k monsko-kmersko govorečim ljudstvom in živi na območjih, visokih 300–1500 m; so lovci in nabiralci, ukvarjajo se s požigalništvom, kovinskega orodja večinoma ne poznajo. Lao Sung (laoško ‘visoki Laojci’) so tibetansko-burmanska gorska ljudstva (mdr. Meojci, Jaojci, Lisujci in Lahujci) in se naseljujejo na območjih nad 1000 m. Med vojno v Indokini in po komunističnem prevzemu oblasti 1975 so stotisoči zbežali, predvsem na Tajsko. Poselitev je zelo neenakomerna: gosto poseljene kotline ob Mekongu, kjer je tudi večina mest (v mestih živi 16 % prebivalcev), in skoraj neposeljena gorata območja. Med religijami prevladuje budizem (hinajana), do 1975 državna religija. Številni Laožani so animisti (predvsem hribovska plemena), so tudi manjše krščanske skupnosti. V zadnjih letih so posebno pozornost namenili izboljšanju izobraževalnega sistema, nepismenih je le še ok. 15 % prebivalcev. V državi je šest visokih šol z ok. 2400 študenti.

Državna ureditev
Od 1975, ko je propadla monarhija in je oblast prevzelo komunistično gibanje Pathet Lao, je Laos ljudska demokratična republika. Vrhovni zakonodajni organ je ljudska skupščina z 79 poslanci, ki so jih 1989 (prvič po 1975) izvolili po enotni listi. Parlament izmed svojih članov izvoli predsednika države. Avgusta 1991 je začela veljati nova ustava, ki pa ni omejila monopola vladne stranke. Generalni sekretar Laoške revolucionarne ljudske stranke je hkrati tudi predsednik vlade, vendar naj bi v prihodnje ti funkciji ločili. Laos nima kodificiranega kazenskega in civilnega prava. Pravosodno oblast imajo vrhovno sodišče, prizivno sodišče, tribunali provinc in mirovno sodišče. Splošna vojaška obveznost.

Gospodarstvo
Laos kljub bogatim naravnim virom spada med najbolj revne države na svetu. 1975 so velik del laoškega gospodarstva podržavili. Reforme, ki jih je za oživitev gospodarstva vlada vpeljala v zadnjem času, so usmerjene v liberalizacijo in spodbujanje zasebnih podjetij in tujih vlaganj. Temeljni gospodarski sektor je kmetijstvo, ki mu je namenjeno le 8 % površine države in je še vedno predvsem samooskrbno naravnano. Prizadevajo si zlasti povečati pridelavo glavnega kmetijskega pridelka, riža. Pomembni pridelki so še koruza, gomoljnice, stročnice, kava, čaj, bombaž, tobak in sladkorni trst. Na goratem območju na S (»Zlati trikotnik«) gojijo mak, iz katerega pridobivajo opij. Pri nekaterih ljudstvih je še vedno razširjeno požigalniško selilno poljedelstvo. Vloga živinoreje (perutnina, prašiči, govedo, vodni bivol) in ribištva je manj pomembna. Izvažajo predvsem plemeniti les (tikovina, ebenovina idr.) in na Tajsko električno energijo (iz hidroelektrarn). Od bogatih naravnih virov izkoriščajo le kositrovo rudo, sadro in kameno sol. Skromna industrija je namenjena le predelavi domačih surovin in zagotavljanju temeljnih življenjskih potrebščin. Sodobnih podjetij je malo. Velika ovira za gospodarski razvoj in turizem je pomanjkljiva infrastruktura, predvsem prometna. V državi ni nobene železniške proge, asfaltirane so le redke ceste. V zadnjem času so izboljšali povezavo s pristanišči v Vietnamu (Vinh, Hue). Rečno plovbo na Mekongu ovirajo brzice. Na odmaknjenih območjih, ki nimajo prometne povezave po kopnem, je pomemben zračni promet. Edino mednarodno letališče je pri Vientianu.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 1,6 mlr. USD, 310 USD na prebivalca
delež po panogah (2000, ocena) kmetijstvo 53 %, industrija 22 %, storitvene dejavnosti 25 %
uvoz (2000, ocena) 540 mln. USD
izvoz (2001, ocena) 325 mln. USD
zadolženost v tujini (1999) 2,53 mlr. USD


Zgodovina
Laojci iz skupine tajskih ljudstev so prvo državo, imenovano Lančang, ustanovili 1353. V začetku 18. st. je razpadla na rivalske kraljevine Luang Prabang, Vientian in Čampasak, podrejene kraljevini Siam. 1885 je moral Siam laoško ozemlje prepustiti Franciji in 1893 je bil ustanovljen protektorat Francoska Indokina. V drugi svetovni vojni je morala Francija večji del Laosa vrniti Tajski (novo ime za Siam), po vojni pa je bilo laoško ozemlje (kraljevina Luang Prabang) vključeno v Francosko skupnost. Z ženevsko konferenco o Indokini je Laos postal neodvisna država. Kmalu so izbruhnili spopadi med komunističnimi silami (Pathet Lao) in zagovorniki prozahodne usmeritve. Z izstopom komunističnih ministrov iz koalicijske vlade pod vodstvom Souvana Phuma je propadel poskus mirne rešitve spora. Med vietnamsko vojno je Pathet Lao tesno sodeloval z gverilsko organizacijo Vietkong. 1975 so razglasili ljudsko demokratično republiko. 1986 se je vlada odločila za gospodarsko reformo in odpiranje k prozahodno usmerjenim državam. Ustava, sprejeta 14.8.1991, sicer potrjuje vodilno vlogo Laoške revolucionarne ljudske stranke, vendar socializma ne opredeljuje več kot temeljne državne usmeritve; razširja tudi pristojnosti predsednika države. V zunanji politiki je Laos zmanjšal politično odvisnost od Vietnama in se odprl v svet. Začeli so uvajati kapitalistične principe gospodarjenja, čeprav je komunistična partija ohranila politični monopol. Predsednika države in vodjo partije Kaysona je 1992 nasledil Nouhak Phoumsavanh, od 1998 pa Laosu vlada Khamtai Siphandon.

Sorodna gesla: Indokina | Indokitajski polotok | Laojci | laoški jezik | Luang Prabang | Mekong | Nouhak, Phoumsavanh | Pathet Lao | Tranh Ninh | Vientiane


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek