1. groš [latinsko], v srednjem veku srebrni novec; večji od tedanjih pfenigov kot najmanjše denarne enote.

Sorodna gesla: matapan | novec | pfenig
2. groš, v s. Nemčiji od 1821 do uvedbe marke kot denarne enote tridesetina tolarja, v Avstriji 1925–38 in do uvedbe evra (1945–2002) stotina šilinga.

Sorodna gesla: evro | šiling | tolar


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek