anafora [grško], 1. književnost:ponovitev besede ali skupine besed s svojim pomenom na začetku dveh ali več verzov oz. stavkov (In jok in stok je nad zemljo, / in jok in stok je bil pod njo, F. Prešeren); nasprotno epifora.
Sorodna gesla: diafora | epifora2. jezikoslovje:jezikovno sredstvo, ki v besedilu kaže na pravkar rečeno: otrok ← on; nasprotno pri K. Bühlerjukatafora.
Dostopnost