osnovni delci (elementarni delci), najmanjši gradniki narave, iz katerih je sestavljena vsa materija. Medtem ko so v 17. in 18. st. verjeli, da so osnovni delci atomi (s kemijskimi metodami jih ni mogoče deliti ali med seboj spreminjati), pa je ok. 1900 nastala teorija o zgradbi atomov iz treh vrst osnovnih delcev: protonov, nevtronov in elektronov. Ti delci se delno lahko spreminjajo drug v drugega; pri reakcijah med temi delci so pozneje odkrili številne druge kratkožive delce, ki nastanejo na vmesnih stopnjah.
Osnovni delci se delijo a) po masi: barioni so težki, mezoni srednje težki, leptoni lahki (preglednica); b) po interakciji med njimi: med hadroni deluje močna interakcija, med fotoni elektromagnetna interakcija, med leptoni šibka interakcija; če so električno nabiti, deluje še elektromagnetna interakcija. Med vsemi delci z maso deluje tudi gravitacijska interakcija. Lastnosti energije, mase in električnega naboja, kot jih poznamo iz klasične fizike, ne moremo neposredno prevzeti za opis lastnosti osnovnih delcev. Kvantna mehanika je za opis lastnosti delcev vpeljala popolnoma nova, abstraktna števila (kvantna števila).
Vsak delec ima svoj antidelec. Oba se pri medsebojnem trku izničita (anihilirata) in spremenita v mezone ali fotone. Večina doslej znanih 200 delcev so vzbujena stanja oz. resonance. Stanja barionov in mezonov na osnovi simetrij SU (3) in SU (5), ki so jih našli z uporabo teorije grup, razvrstijo v multiplete (podobne atomskim in jedrskim). V njih so pomembni tridelčni sistemi ali sistemi delec – antidelec, ki jih sestavljajo kvarki. Te so prvič potrdili s poskusom 1974, njihove lastnosti pa opisali s popolnoma novimi pojmi. Zdaj poznamo šest kvarkov.
Pri odkrivanju osnovnih delcev in njihovih reakcij so pogosto potrebne velikanske naprave, kakršen je detektor JADE s skupno maso 1200 t, ki stoji ob nemškem elektronskem sinhrotronu (DESY); okrog cevi, skozi katero potujejo curki elektronov, so razporejeni številni detektorji; ti merijo smeri in energije osnovnih delcev, ki nastanejo pri reakcijah. Zaradi številnih reakcij je neizogibna uporaba hitrih in zmogljivih računalnikov, ki izločijo le najzanimivejše dogodke; z JADE so npr. prvič jasno zaznali kvarke.
Osnovne delce pogosto delijo na družine delcev; vsako družino sestavljajo lepton, nevtrino in po dva kvarka.

Nekateri osnovni delci z navedeno maso, kvantnimi števili in življenjskim časom
V preglednici je B barionsko število, Q električni naboj, I izospin, I3 komponenta izospina, J spin, P parnost, Y hipernaboj, S čudnost in C čar.

vrsta in ime delca znak mirovna masa kvantna števila razpadni čas
[MeV/c2]
B Q I I3 J P Y S C [s]
kvarki
up u 5,1 1/3 2/3 1/2 1/2 ±1/2 1/3 0 0 ?
antiup ū 5,1 –1/3 –2/3 1/2 –1/2 ±1/2 –1/3 0 0 ?
down d 8,9 1/3 –1/3 1/2 –1/2 ±1/2 1/3 0 0 ?
antidown 8,9 –1/3 1/3 1/2 1/2 ±1/2 –1/3 0 0 ?
charm c 1350 1/3 2/3 0 0 ±1/2 1/3 0 1 ?
anticharm 1350 –1/3 –2/3 0 0 ±1/2 –1/3 0 –1 ?
strange s 175 1/3 –1/3 0 0 ±1/2 –2/3 –1 0 ?
antistrange 175 –1/3 1/3 0 0 ±1/2 2/3 1 0 ?
top t 175.000 1/3 2/3 0 0 ±1/2 ? 0 0 ?
antitop 175.000 –1/3 –2/3 0 0 ±1/2 ? 0 0 ?
bottom b 5300 1/3 –1/3 0 0 ±1/2 ? 0 0 ?
antibottom 5300 –1/3 1/3 0 0 ±1/2 ? 0 0 ?


leptoni
e-nevtrino νe 0 0 0 0 0 1/2 0 0 0 0 stabilen
µ-nevtrino νm 0 0 0 0 0 1/2 0 0 0 0 stabilen
τ-nevtrino νt 0 0 0 0 0 1/2 ? 0 0 0 ?
elektron e 0,511 0 –1 0 0 1/2 + 0 0 0 stabilen
mion µ 105,66 0 –1 0 0 1/2 + 0 0 0 2,18 · 10–6
tauon τ 1784 0 –1 0 0 1/2 ? 0 0 0 5 · 10–13


mezoni
pioni π 139,6 0 –1 1 –1 0 0 0 0 2,6 · 10–8
π+ 139,6 0 1 1 1 0 0 0 0 2,6 · 10–8
πo 135,0 0 0 1 0 0 0 0 0 0,8 · 10–16
kaoni K 493,7 0 –1 1/2 1/2 0 –1 –1 0 1,24 · 10–8
K+ 493,7 0 1 1/2 1/2 0 1 1 0 1,24 · 10–8
Kos 497,7 0 0 1/2 –1/2 0 1 1 0 0,89 · 10–10
KoL 497,7 0 0 1/2 –1/2 0 1 1 0 5,18 · 10–8
eta ηo 548,8 0 0 0 0 0 0 0 0 2,5 · 10–19
D-mezoni D+ 1869,4 0 1 1/2 1/2 0 + 0 0 1 9 · 10–13
D 1869,4 0 –1 1/2 –1/2 0 0 0 –1 9 · 10–13
Do 1864,7 0 0 1/2 –1/2 0 0 0 1 5 · 10–13


barioni
proton p 938,26 1 1 1/2 1/2 1/2 + 1 0 0 stabilen ?
nevtron n 939,55 1 0 1/2 –1/2 1/2 + 1 0 0 932
lambda Λo 1115,6 1 0 0 0 1/2 + 0 –1 0 2,63 · 10–10
sigma Σ+ 1189,4 1 1 1 1 1/2 0 –1 0 0,8 · 10–10
Σo 1192,5 1 0 1 0 1/2 + 0 –1 0 5,8 · 10–20
Σ 1197,3 1 –1 1 –1 1/2 + 0 –1 0 1,5 · 10–10
zeta Ζo 1314,9 1 0 1/2 1/2 1/2 + –1 –2 0 2,9 · 10–10
Ζ 1321,3 1 –1 1/2 –1/2 1/2 + –1 –2 0 1,6 · 10–10
omega Ω 1672,5 1 –1 0 0 3/2 + –2 –3 0 0,8 · 10–10
lambda-C Λ+c 2282,1 1 1 0 0 1/2 + 1 0 1 ?


Kvarki z rdečim, zelenim ali modrim barvnim nabojem
Po sedanjih spoznanjih sestavljajo osnovne gradnike materije tri družine kvarkov in leptonov:

leptoni
družina 1 u (up) νe
d (down) e
družina 2 c (charm) νm
s (strange) µ
družina 3 t (top) νt
b (bottom) τ


Sorodna gesla: antidelci | antinevtrino | antinevtron | antiproton | atom | barioni | barionske resonance | barvni naboj | Bethe, Hans Albrecht | charm | Cronin, James W. | časovni obrat | čudnost | delci | DESY | družina | dualizem | elektrika | elektron | fizika | foton | fotoprodukcija | Glashow, Sheldon Lee | hadroni | Heisenberg, Werner | hiperoni | indeterminizem | interakcija | iskrna celica | izospin | jedrska reakcija | jedrske raziskave | kaoni | kaskadni plaz | koincidenčna metoda | komplementarnost | korpuskul | kotna porazdelitev | kozmično sevanje | kvantna mehanika | kvantna števila | kvantna teorija | kvarki | leptoni | linearni pospeševalnik | magnetni moment | materija | mezoni | mikrofizika | multiplet | načelo invariantnosti | naravni zakoni | nevtrino | nevtron | ohranitveni zakoni | osnovni naboj | parnost | pljusk | pospeševalnik delcev | pozitron | pozitronij | proton | resnica | resonanca | resonance | Richter, Burton | rišoni | sevanje | simetrija | spalacija | spin | standardni model | strangeness | supersimetrija | števec | tahioni | tauon | teorija grup | tvorba para | veliko poenotenje | vzbujeno stanje | Wigner, Eugene Paul | življenjski čas


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek