stabreim [nemško, štábrajm], aliteracija, starogermanski soglasniški stik; korenski zlogi dveh ali več pomensko tehtnih besed, poudarjeni z istim začetnim soglasnikom (Burno bega bojni bog vojsko čez poljane); v Nemčiji do 9. st., v Angliji in Islandiji do sredine 13. st.; pozneje pogosto izrazno sredstvo.
Dostopnost