Arabci, prvotno ime semitskih prebivalcev Arabskega polotoka, danes označitev za vsa arabsko govoreča ljudstva jz. Azije in s. Afrike. Ne gre toliko za etnično pripadnost, saj se Arabci med seboj zelo razlikujejo po izvoru, družbeni in državni ureditvi, gospodarstvu in veroizpovedi. Poleg kulturoloških (nekdaj tudi jezikovnih) nasprotij med severnimi in južnimi Arabci obstaja tudi kulturnogeografsko razlikovanje med nosilci kulture v mestih, stalno naseljenimi poljedelci (felahi) in nomadskimi živinorejskimi plemeni (beduini), rejci drobnice in kamel. Južni Arabci so zavzemali pomembno mesto kot trgovci med južnoazijskim, vzhodnoafriškim in sredozemskim prostorom. Arabsko zgodovino zaznamujejo ustanovitve držav in ekspanzivna politika. Že v 7. st. pr. n. š. so jemenski Sabejci zasedli sv. Afriko. Toda šele z razmahom islama (7. st.), ki ga je širilo predvsem severnoarabsko mestno prebivalstvo, so Arabci postali svetovna sila. V 10. st. se je ozemlje pod arabsko-islamsko suverenostjo razprostiralo od Turkestana do j. Španije. Arabska umetnost, znanost in književnost so močno vplivale na evropske in afriške kulture.
Dostopnost