tanka, 1. umetnost:zvrst miniaturnega slikarstva v Tibetu in Nepalu, označitev za zvitek, prapor z izvezenimi ali naslikanimi podobami božanstev in raznih simbolov. Sprva so jo nosili romarji kot zaščito pred nesrečo, potujoči učitelji oz. bardi pa kot ponazoritveno sredstvo; pozneje so jo začeli v templjih in meniških celicah uporabljati v kultne namene in kot pripomoček za meditativne vizualizacije. Na tanki so upodobljeni Bude, bodhisatve, zaščitniška božanstva, svetniki. Na tanki pata je v središču slike najvišje božanstvo, okrog so nižji bogovi. Tanka mandala je oblikovana s krogom, na katerem so geometrično razporejene podobe bogov in simbolov; liki ponazarjajo kozmos; v sredini kroga sedi najvišje božanstvo.
Dostopnost