Apenini (Appennini [apeníni]), 1500 km dolgo in povprečno samo 100 km široko gorovje v Italiji, po katerem se imenuje ves polotok. Severni Apenini, pretežno iz glinencev, laporja in peščenjaka, potekajo od z., ligurske, do v., jadranske obale (Ligurski Apenini, Toskansko-emilijski Apenini). Za srednje Apenine, ki potekajo vzdolž obale Jadranskega morja in so osrednji del Apeninskega polotoka, so značilne visoke apneniške planote z globoko vrezanimi soteskami (Umbrijsko-marški Apenini in Abruci). Nekoliko nižji južni Apenini, iz kristalinskih kamnin, potekajo znova od SV proti JZ, proti Tirenskemu morju, segajo od Volturna do Mesinskega preliva in so zaradi številnih tektonskih prelomov veliko bolj prehodni (Kampanski Apenini, Kalabrijski Apenini). Monte Cimone, Monte Vettore, Pollino in vrhovi v pogorju Matese presegajo 2000 m, v Abrucih pa dosežejo skoraj 3000 m (Gran Sasso d'Italia). Apenini so fizično- in družbenogeografska meja med z. in v. obalo Apeninskega polotoka. Zahodna obala ima več padavin, je gosto poseljena in močno povezana z morjem, vzhodna obala je bolj sušna, od V proti Z prometno težje dostopna, redkeje poseljena in ima le nekaj večjih pristanišč.

Sorodna gesla: Abruci | Alpe | Cimone | Gran Sasso d'Italia | Italija | La Futa | Matese | Sabini | San Marino


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek