palatin (latinsko comes palatinus), v frankovski državi sprva član kraljevega sodišča in najvišji uradnik pisarne za izdajo listin (palatinski grof); med vladavino Karolingov predsednik kraljevega sodišča. V Svetem rimskem cesarstvu (od Otona Velikega naprej) so palatini varovali pravice kraljev in s tem postali protiutež dednim vojvodam. Tudi kraljevi namestnik na Ogrskem (1485–1848), hkrati vrhovni sodnik in vojskovodja.

Sorodna gesla: frankovska država


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek