zakoni sevanja, skupina enačb v fiziki, ki izražajo gostoto izsevanega toka in spektralno porazdelitev sevanja (elektromagnetnega valovanja, svetlobe), izhajajočega iz segretih teles, predvsem črnega telesa. – Vsako telo stalno oddaja (emitira) in prejema (absorbira) sevanje. Gostota izsevanega toka je zelo odvisna od temperature telesa. To opisuje Stefan-Boltzmannov zakon (po J. Stefanu in L. E. Boltzmannu): gostota j je sorazmerna s četrto potenco (absolutne) temperature T: j = σ · T4; σ je Stefanova konstanta. Wienov zakon (po W. Wienu) pravi, da je valovna dolžina λ0, pri kateri telo najmočneje seva, obratno sorazmerna s temperaturo:
kw je Wienova konstanta. Wienov zakon je primeren za majhne valovne dolžine, za velike pa velja enačba, ki sta jo postavila J. W. Rayleigh in J. H. Jeans. Vse zakone združuje Planckov zakon sevanja (po M. Plancku), ki opisuje spekter črnega telesa oz. porazdelitev jakosti sevanja v odvisnosti od valovne dolžine glede na temperaturo telesa:
V enačbi je dλ/dj spektralna gostota izsevanega valovanja, λ valovna dolžina, h Planckova konstanta, c svetlobna hitrost, k Boltzmannova konstanta in T absolutna temperatura. Postavitev tega zakona je zahtevala uvedbo sevalnega kvanta (kvantna teorija) in je pomenila začetek sodobne fizike. Za sevanje sivih teles velja Kirchhoffov zakon, ki ga je iz splošnih termodinamskih načel 1860 izpeljal G. R. Kirchhoff: sevanje sivega telesa je šibkejše od sevanja črnega telesa. Odvisno je od njegove absorptivnosti a. Sevanje potuje kot elektromagnetno valovanje in je način prenosa energije skozi vakuum. V nasprotju s toplotno prevodnostjo se toplotno sevanje izmenjuje tudi pri dveh telesih z enako temperaturo: obe telesi sevanje oddajata in prejemata. Če sta njuni temperaturi teles enaki, sta izsevana in prejeta energija enaki; njuni temperaturi se ne spreminjata. Pri telesih z različno temperaturo toplejše telo močneje seva od hladnejšega in se pri tem hladi, hladnejše pa segreva; proces teče, dokler se temperaturi teles ne izenačita. Lastnosti sevanja so zelo odvisne od temperature: v območju od 100 do ok. 800 °C je glavni del izsevanega toka v infrardečem območju, ki ga človek zaznava s kožo. Pri višjih temperaturah oddaja telo vidno svetlobo, ki iz temnordeče prek rumene preide proti modrikasti pri visokih temperaturah. Kot mero za temperaturo telesa na osnovi barve izsevane svetlobe so vpeljali barvno temperaturo.
Dostopnost