folklorizem, izbran folklorni pojav, vzet iz izvirnega okolja njegovega nastanka in funkcije v vsakdanjem življenju ljudi; predvsem predstavitve folklore v povsem drugačnem kulturnem okolju (»folklora ali ljudska kultura iz druge roke«: npr. slovenska »kmečka ohcet«, »narodna noša«, »narodne jedi«, nastopi folklornih skupin itd.), prilagojene (posnetki, rekonstrukcije, predelave) drugotnim potrebam in namenom sodobne družbe in kulture porabe (zabavnim, turističnim, estetskim, strokovnim), pa tudi potrjevanju lokalne, regionalne, narodne, politične identitete. Obsega razl. pojavne oblike: glasbeni, scenski, likovni folklorizem.
Dostopnost