kvestor [latinsko], v obdobju rimskega cesarstva prvotno sodnik, ki je vodil preiskave in določal kazni za umore, v obdobju republike so kvestorja za erarij (aerarium) imenovali najvišji uradniki (konzuli), pozneje pa so ga kot magistrata brez imperija volili tributski komiciji. Kvestorja sta bila sprva dva, pozneje se je njihovo število povečalo in v Cezarjevem času jih je bilo že 40. Kvestura (quaestura) je bila najnižja stopnička v karieri rimskega državnika (cursus honorum).
Dostopnost