radiološka obremenitev (sevalna obremenitev), obremenitev prebivalstva zaradi radioaktivnih (mdr. zdravju škodljivih) sevanj. Grobo ločimo: 1. naravno radiološko obremenitev, ki jo povzročajo kozmično sevanje, sevanja radioaktivnih snovi v zemeljskih tleh (zemeljsko sevanje), sevanje gradbenih materialov in sevanje radioaktivnih snovi, ki z dihanjem in prehranjevanjem vstopijo v človeško telo. Vpliv višinskega sevanja je zelo odvisen od nadmorske višine. Na morski gladini znaša pribl. 0,3 mSv/leto (1 Sv = 1 J/kg; stara enota: 1 rem = 0,01 Sv), na višini 1000 m se poveča na 0,4 mSv/leto. Zemeljsko sevanje je odvisno od sestave tal. V Sloveniji v grobem povprečno znaša 0,9 mSv/leto, ponekod po svetu pa doseže tudi do 20-krat večjo vrednost. V nekaterih delih Indije in Brazilije so namerili več kakor 20 mSv/leto; 2. umetno radiološko obremenitev povzročajo sevanja iz medicinskih naprav, sevanja, ki nastanejo ob miroljubni uporabi jedrske energije v jedrskih elektrarnah, in sevanje, ki je posledica nekdanjih jedrskih poskusov. V medicini največ rabijo rentgensko sevanje; 1958 je bila povprečna prejeta doza na prebivalca ok. 0,2 mSv/leto, nato pa se je kljub stalnemu izpopolnjevanju preiskovalnih metod in zmanjševanju moči medicinskih diagnostičnih naprav povečala na 0,5 mSv/leto. Radioaktivni prah od jedrskih poskusov (fallout) še zdaj prinese 0,02 mSv/leto. Srednja doza, ki jo prejme prebivalstvo zaradi jedrskih elektrarn, je v tem času manj kot 10–4 mSv/leto in tudi zaradi novih jedrskih elektrarn (ki jih načrtujejo za bližnjo prihodnost) ne sme narasti več kot 10–2 mSv/leto. Nesreča na reaktorju v Černobilu 1986 je po razl. meritvah in raziskavah prinesla pribl. 2 · 10–2 mSv/leto. K umetnim izvorom radioaktivnega sevanja, ki prispevajo k prejeti dozi, spadajo tudi industrijski izvori sevanja (npr. za pregledovanje materialov v strojništvu in metalurgiji), televizijski sprejemniki, fosforescentne številčnice. Pri letalskem poletu na zdaj vsakdanjih višinah (ok. 10.000 m) znaša doza, ki jo prejmemo z višinskim sevanjem, ok. 2 · 10–2 mSv/leto. Zaradi vseh radioaktivnih izvorov skupaj (naravnih in umetnih) prejme zdaj vsak zemljan dozo ok. 1,6–1,7 mSv/leto, ki se ji ne more izogniti. Za določen krog ljudi (strokovno osebje pri rentgenskih aparatih, tehniki v jedrskih elektrarnah itd.) je poleg tega pomembna še poklicna radiološka obremenitev.
Dostopnost