Zahodna Indija (West Indies [vést índis]), otoški lok v Srednji Ameriki med Karibskim morjem in Atlantskim oceanom; obsega Bahamske otoke (Bahami) ter Velike in Male Antile, skupaj ok. 235.000 km2. Prebivalci (ok. 30 mln.) so pripadniki vseh ras; s 70 % prevladujejo črnci, ki so potomci afriških sužnjev, in mulati. Samo na Kubi in v Portoriku prevladujejo belci (večinoma Španci); posebej v nekdanjih britanskih kolonijah priseljeni Indijci in Kitajci. Indijansko prebivalstvo je skoraj popolnoma iztrebljeno (Karibi). Otoški niz je ostanek starega gorstva, ki se je nagubalo v terciarju; še delujoči ognjeniki, pogosti potresi. Podnebje je vlažno tropsko; na privetrnih straneh prevladujejo deževni gozdovi, na zavetrnih savane in stepe. Na otokih občasno pustošijo hurikani. Najpomembnejša gospodarska dejavnost je tropsko kmetijstvo; izvažajo sladkor, tobak, kakav, bombaž, sisal in tropsko sadje. Od rudnega bogastva so pomembni nafta (Trinidad), boksit (Jamajka) in razl. kovine za plemenitenje jekla (Kuba). Po drugi svetovni vojni je postal zelo pomemben gospodarski dejavnik turizem; najsodobnejši hoteli, letališča, obsežna industrija spominkov.
Zgodovina: na bahamskem otoku San Salvador je 1492 Kolumb prvič stopil na ameriška tla; ker je bil prepričan, da je na svoji poti proti Z dosegel Indijo, so dobili otoki ime Zahodna Indija. Prvotno so bili otoki špansko oporišče za osvajanje in ropanje celine, pozneje obdobje razcveta na temelju sladkornega trsta, ki so ga na velikih plantažah pridelovali afriški sužnji. V 17. in 18. st. bojišče med evropskimi velesilami (Španija, Anglija, Francija, Nizozemska, Danska) in morskimi roparji. V 19. st. so bili otoki interesno območje ZDA; osamosvojitev nekdanjih španskih kolonij (Kuba 1898/1902); po 1962 so dosegli neodvisnost tudi številni otoki britanskega kolonialnega imperija (Jamajka, Trinidad, Barbados, Bahami idr.), večina drugih pa notranjo avtonomijo.
Dostopnost