Termania - Veliki splošni leksikon

Ciper (uradno ime Kypriaki Dimokratıa [grško], Kıbrıs Cumhuriyeti [turško], Republika Ciper), majhna otoška država v v. Sredozemlju, pred j. obalo Male Azije, od 1975 politično razdeljena na j., grški Ciper, in s., turški Ciper.

časovni pas	srednjeevropski čas + 1 ura, poletni čas
površina	9251 km2 (5896 km2 v grško-ciprski regiji), S–J 96 km, JZ–SV 224 km
prebivalstvo	753.000, 81 preb./km2, letna rast 0,6 %, življenjska doba 77 let
glavno mesto	Nikozija, 186.000 preb. (turški del 42.000), 150 m nad morjem, v ravnini Messaria
upravna razdelitev	6 okrožij, od tega 2 v turško-ciprskem delu
članstvo v organizacijah	OZN (od 1960), Britanska skupnost narodov, Svet Evrope, OVSE, EU (od 2004)
uradni jezik	grški in turški; pomembna je angleščina v sporazumevanju in izobraževanju
denarna enota	lira/funt (oznaka CYP)

Naravne razmere
Ciper je tretji največji otok (za Sicilijo in Sardinijo) v Sredozemskem morju; pripada sistemu gorovja Taurus in predstavlja preostanek sicer potopljene pokrajine. Med gorskima verigama, ki potekata vzporedno z obalo, leži široka, rodovitna naplavljena ravnina Messaria. Severna apnenčasta gorska veriga, Kirenijsko hribovje, se strmo dviguje nad obalo, posamezni vrhovi presegajo 1000 m (Kyparisso 1023 m). Skrajni v. rob verige je polotok Karpasia. Gorovje Troodos na j. delu Cipra se z vrhom Olimp dviguje do 1952 m nad morjem, je široko in nastalo večidel iz vulkanskih kamnin. V j. primorju je tudi več obalnih ravnin. Sredozemsko podnebje na Cipru je v primerjavi s podnebjem drugih otokov v Sredozemlju bolj celinsko: precejšnje so temperaturne razlike med (vročimi) poletji in predvsem v gorovju Troodos (hladnimi) zimami. Povprečna januarska temperatura v Nikoziji je 10 °C, julijska pa 28 °C. Poleti v. vetrovi prinašajo sušno dobo in večina rek na otoku presahne, zimski z. vetrovi pa prinašajo dež. Največ padavin je v z. Troodosu (do 1000 mm), v srednjem in severnem delu otoka je 400–500 mm padavin. Najvišji vrh Olimp je pozimi zasnežen. Sečnja nekdaj gostih gorskih gozdov je povzročila erozijo prsti; današnji gozdovi so večinoma nastali s pogozdovanjem. V gorovjih uspevajo predvsem črni bor, alepski bor, pinija, cedra, na sončnih, svetlih območjih pa hrast. V preteklosti prevladujoča in značilna cipresa se je ohranila le še ponekod. V predgorju in na obalah prevladuje makija. Celotna ravnina Messaria je spremenjena v kmetijske površine.

Prebivalstvo
Približno štiri petine Ciprčanov je Grkov, petina Turkov. Pomembni sta armenska in libanonska manjšina, nekaj je britanskih državljanov (oporišči Akrotiri in Dhekelia). Politični dogodki sredi 70. let so povzročili prisilno in prostovoljno preselitev ok. 200.000 Grkov ter 50.000 Turkov. Grki so se naselili predvsem v j., grškem delu, Turki pa v s., turškem delu otoka. Na s., turški del otoka se je priselilo tudi 60.000–80.000 Turkov iz Anatolije. Grki so predvsem pripadniki grške pravoslavne Cerkve, med Turki prevladujejo sunitski muslimani; na otoku so še armenski kristjani, maroniti in judje. Šolstvo je ločeno za obe etnični skupini; šola je obvezna za otroke v starosti 6–12 let. 1986 so v turški Famagusti ustanovili univerzo.

Državna ureditev
Po formalno še zdaj veljavni ustavi iz 1960 je Ciper neodvisna predsedniška republika; za njeno varnost jamčijo skupaj Velika Britanija, Grčija in Turčija. Od 1974 se otok deli na dva dela: s., turški, in j., grški del. Razglasitev samostojne turške države (od 1983 Turška republika Severni Ciper) na S otoka je razmejitev še poglobila, tudi glavno mesto Nikozija se deli na grški in turški del. Ker turške države na Cipru svet ni priznal, republika Ciper na grškem delu otoka formalno predstavlja ves otok. Predsednik države je tudi predsednik vlade; izberejo ga na neposrednih volitvah. Mandat traja pet let. Zakonodajno oblast ima parlament. Sestavlja ga 56 poslancev, izvoljenih za pet let. Parlament ima v celoti 80 sedežev: 24 sedežev za turške Ciprčane je nezasedenih. Pravosodje je urejeno po britanskem zgledu.

Gospodarstvo
Po razdelitvi otoka na grški in turški del se tudi gospodarstvo v obeh delih razvijata različno. Čeprav so v s., turškem delu, rodovitnejše pokrajine in večji del industrije, je ta del v gospodarski krizi in bi brez pomoči Turčije komaj preživel. Tam še vedno prevladuje kmetijstvo. Grški, j. del, si je gospodarstvo hitro opomogel z razvojem nove industrije in razcvetom turizma. Danes je dohodek na prebivalca v grškem delu veliko višji kot v turškem Cipru. V kmetijstvu je najpomembnejše območje pridelovanja kultur rodovitna ravnina Messaria; njen večji del sodi k turškemu delu otoka. Tam so skoraj vsi nasadi tobaka, štiri petine nasadov agrumov in 40 % vinogradov. Na Cipru je pomembno še pridelovanje žit (ječmen, pšenica), krompirja, oliv, korenja, čebule, melon, sadja (češnje, granatna jabolka, rožiči), mandljev in orehov. V živinoreji prevladujejo ovčereja, kozjereja in prašičereja. Ribolov ima neznaten pomen, saj reke na otoku niso bogate z ribami. V primerjavi z drugimi sredozemskimi otoki je Ciper razmeroma bogat z gozdovi (ok. 15 % površja) zaradi načrtnega pogozdovanja v zadnjih desetletjih. Pomen rudarstva se je zmanjšal, pomembnejši je v grškem delu, kjer pridobivajo železo, bakrov pirit, krom, sadro, umbro (posebno zemeljsko barvilo), med gradbenimi materiali je pomemben marmor. Težke industrije na otoku ni, prevladujejo manjša podjetja, ki proizvajajo tekstil, obutev, hrano, pijačo, pohištvo, karamiko in umetne mase. Tradicionalno pomemben turizem je prizadela delitev otoka, saj je bila večina hotelov v turškem delu, zato so v grškem delu, v okolici Limassola, Larnake in Pafosa, zgradili nova turistična naselja. V zadnjih letih so znova bolj obiskana tudi stara turistična središča na S, na turškem delu. Posledice politične delitve otoka se kažejo tudi v prometu. V obeh delih sta gosti, dobro vzdrževani cestni prometni omrežji, vendar pa drugo z drugim skoraj nista povezani. Manjše železnice uporabljajo samo rudarske družbe pri izkoriščanju rud. Pomembna pristanišča so Famagusta na S ter Limassol in Larnaka na J otoka. Od 1974 je letališče v Nikoziji zaprto, zato so pri Larnaki in Pafosu zgradili novo mednarodno letališče. Letališče Ercan v turškem delu Cipra ni odprto za mednarodne polete. Vsak del ima svojo letalsko družbo.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001)	7,8 mlr. USD, 10.380 USD na prebivalca
delež po panogah (2001)	kmetijstvo 6 %, industrija 20 %, storitvene dejavnosti 74 %
uvoz (2001, ocena)	3,9 mlr. USD
izvoz (2001, ocena)	901,7 mln. USD

Zgodovina
Nahajališča bakra na Cipru so otok zgodaj povezala s starimi kulturami jz. Azije. Zaradi strateško pomembne lege Cipra so se tuji vladarji zelo pogosto menjavali: Ahajcem (po 1400 pr. n. š.; kretsko-mikenska kultura) so sledili Feničani, Asirci, Egipčani in Perzijci do 6. st. pr. n. š.; v 4. st. je Ciper postal del države Aleksandra Velikega, po njegovi smrti del ptolemajske kraljevine, 58 pr. n. š. rimska provinca, 395–1191 n. š. bizantinski; do 1371 pod oblastjo križarjev; 1489 pod beneško upravo, 1571–1878 del turškega cesarstva, 1878–1925 pod britansko upravo in od 1925 britanska kolonija. V 30. letih se je okrepilo gibanje za združitev Cipra z Grčijo (Enosis). Po razglasitvi neodvisne države 16.8.1960 so se zaostrili odnosi med grško in turško etnično skupino na otoku in v spopadu so posredovale mirovne sile OZN. Zaradi političnih nasprotij med Grčijo in Turčijo so 1974 grški oficirji izvedli državni udar proti predsedniku Makarios, posegla je turška vojska in zasedla s. del otoka, da bi preprečila priključitev Cipra Grčiji. 1975 so v s. delu razglasili Turško federalno državo Ciper pod vodstvom R. R. Denktaşa, 1983 pa Turško republiko Severni Ciper, vendar jo je priznala samo Turčija. Grški del Cipra je 1998 začel pogajanja o včlanitvi v Evropsko unijo. 1999–2003 je med pogajanji o združitvi posredovala OZN, toda neuspešno. 16.4.2003 je grški del podpisal pogodbo o pristopu k Evropski uniji in prišlo je do popuščanja. O združitvi naj bi odločil referendum pred vstopom Cipra v Evropsko unijo. Tako ciprski Turki kot Grki so 26.4.2004 glasovali proti združitvi; v Evropsko unijo je tako vstopil le grški del, otok pa je še vedno razdeljen na dva dela.

Sorodna gesla: Akrotiri in Dhekelia | aleksandrijski muškat | balkanski sporazum | Denktaş, Rauf Rashid | Enosis | kretsko-mikenska kultura | linearna pisava A in B | Makarios | Nikozija | Severni Ciper | Troodos

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek