kisline, tekoče ali trdne kemijske spojine z vodikom (H), ki oddajo najmanj en proton (H+) (disociacija): npr. iz HCl nastane H+ in Cl–. Vodikovi ioni dajo raztopinam kisle lastnosti, dokažemo jih z indikatorji ali z merjenjem pH. Obseg disociacije določa jakost kisline. Razlikujemo kisikove kisline (npr. H2SO4) in kisline brez kisika (npr. HCl) ter anorganske in organske kisline (npr. ocetna kislina). Glede na število vodikov, ki jih kislina lahko odda, govorimo o eno-, dvo-, tri- ali večbaznih kislinah. S kovinami in kovinskimi oksidi tvorijo soli (kislinski anhidridi). Novo definicijo kislin je oblikoval G. N. Lewis s teorijo kislin in baz.
Dostopnost