reža,
1. splošno: ozka odprtina.
2. tehnika: ozek prostor med sosednjima deloma stroja, zaradi katerega se lahko gibljeta (ujem). Pri drsnih ležajih tudi zračnost.

Sorodna gesla: drsni ležaj | ujem
3. botanika: listne reže (stoma), mikroskopsko majhne odprtine v epidermisu višje razvitih rastlin, obdane s preoblikovanimi celicami epidermisa, zapiralkami, ki uravnavajo širino odprtine. Včasih so preoblikovane še druge sosednje celice (spremljevalke) in sestavljajo z zapiralkami stomatalni aparat. Pod režami so velike zračne votline, povezane z intercelularji (z zrakom napolnjene votline, ki prepredajo rastlino). Tam potekata izmenjava plinov in transpiracija tkiva. Ko se reže zapro, se obe funkciji zmanjšata (transpiracija skozi kutikulo epidermisa je neodvisna od stomatalne). Zapiralke imajo neenakomerno odebeljene celične stene, zato se pri povečanju turgorja ukrivijo in tako povečajo odprtino reže; pri zmanjšanju turgorja se reže zapro. Zapiranje in odpiranje rež je odvisno od svetlobe, temperature, zračne vlage in sestave zraka (npr. koncentracije ogljikovega dioksida). Rež je zelo veliko (več 100 na mm2) na spodnji površini zelenih listov semenk. Na steblih reže pri debelitvi propadejo, ker se epidermis raztrga. Nadomestijo jih lenticele.

Sorodna gesla: epidermis | hidatode | koža | kutikula | lenticele | nastije | turgor


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek