pragmatična sankcija, zgodovinski temeljni državni zakon. Med najbolj znanimi: 1. pragmatična sankcija iz Bourgesa, z njo je 7.7.1438 francoski kralj Karel VII. (na podlagi sporazuma, sprejetega na baselskem koncilu) v Franciji močno omejil papeški vpliv na imenovanje cerkvenih dostojanstvenikov in pristojnosti cerkvenega sodstva; odločilna stopnja v nastajanju galikanizma; 2. zakon Habsburžanov; izdal ga je cesar Karel VI. (19.4.1713); 1724 razglašen za temeljni zakon, ki naj bi uredil nasledstvo v moški in ženski veji ter zagotovil nedeljivost habsburških dežel tudi pri ženskem nasledstvu. Čeprav so po večletnih prizadevanjih Karla VI. skoraj vse evropske sile priznale pragmatično sankcijo, je morala Marija Terezija po smrti svojega očeta (1740) svojo dedno pravico braniti v avstrijski nasledstveni vojni (1741–48); 3. v Španiji zakon o odpravi salijskega zakona (v Španiji v veljavi od 1713), ki je predvideval nasledstvo le v moški veji; 1789 sprejet v cortesu, objavljen pa šele 1830 pod Ferdinandom VII.; Izabeli II. omogočil zasedbo prestola; pripeljal do karlističnih vojn.
Dostopnost