hetitski jezik, najstarejši zapisan indoevropski jezik kentumske skupine; v hetitski državi v v. Mali Aziji (Hetiti); 1906 odkrito bogato gradivo več kot 25.000 glinastih tablic v babilonskem klinopisu v Boǧazkaleju; 1915 ga je dešifriral Čeh F. Hrozný. Zaradi starosti jezikovnega gradiva in slovnične sestave – v posameznih pozicijah ohranja soglasniško vrednost indoevropskega laringala (laringalna teorija), binarni sistem slovničnega spola, številni heteroklitični samostalniki, preprost glagolski sistem z dvema spregatvama itd. – je hetitski jezik pomemben za indoevropeistiko; indoevropskega izvora so prav tako v 2. tl. pr. n. š. zapisani palajščina in luvijščina (obe pisani v klinopisu) ter hieroglifna luvijščina, prej imenovana hieroglifna hetitščina (pisana v hieroglifih), ki je v Mali Aziji tudi jezik v 1. tl. pr. n. š.
Dostopnost