Planckova konstanta [plánk- ∼], elementarni kvant, simbol h, naravna konstanta s, ki nastopa predvsem v enačbah kvantne fizike. Uvedel jo je M. Planck. Ima dimenzijo energija × čas:
h = 6,62559 · 10–34 J · s = 6,625 · 10–27 erg · s.
Pomembno je pri sevanju črnega telesa, kjer se energija izseva v obliki majhnih energijskih obrokov, tj. kvantov. Energija posameznega obroka je h · ν, kjer je ν frekvenca.

Sorodna gesla: črno telo | foton | Klitzing, Klaus von | kvanti | kvantna teorija | načelo nedoločenosti | naravne konstante | Planck, Max | snovno valovanje | volt


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek