teorija o potovanju celin, teorija A. L. Wegenerja, po kateri naj bi vse celine v paleozoiku sestavljale enotno celino (Pangea) in se šele v mezozoiku ločile. Zaradi premikanja gmot naj bi na čelni strani nastajala gorstva (npr. Andi, Himalaja). O premikanju celin ni več nobenega dvoma, vendar zdaj vemo, da gre za premikanje litosferskih plošč. Te se zaradi konvekcijskih tokov v zemeljskem plašču razmikajo od srednjeoceanskega hrbta, pri čemer prihaja na robovih plošč do velike snovne izmenjave (tektonika plošč, širjenje morskega dna).