Škerjanc, Lucijan Marija, slovenski skladatelj in glasbeni pedagog, *17.12.1900 Gradec, †27.2.1973 Ljubljana; študiral v Ljubljani, Pragi in na Dunaju, v Parizu in Baslu; od 1926 profesor na konservatoriju, 1940–70 na Akademiji za glasbo v Ljubljani; dirigent Orkestralnega društva Glasbene matice (1925–45) in direktor Slovenske filharmonije (1950–55); redni član SAZU (1949). Osrednja osebnost slovenske glasbe, avtor obširnega opusa, ki je segel na vsa glasbena področja: simfonije, koncerti, uverture, komorna glasba, kantata Sonetni venec (1948), ok. 60 samospevov idr. Napisal monografije o skladateljih Emilu Adamiču (1937), Juriju Mihevcu (1957), Antonu Lajovicu (1958); Kompozicijska tehnika Jakoba Petelina Gallusa (1963) ter dela, kot so Kontrapunkt in fuga (1952–56, 2 knjigi), Harmonija (1962), Nauk o instrumentih (1964), Oblikoslovje (1965), Kompozicija (1971). 1947, 1948, 1950, 1971 Prešernova nagrada.
Dostopnost