razstreliva (eksploziva), tekoče ali trdne kemijske spojine oz. zmesi, ki po vžigu izredno hitro zgorevajo in kemično razpadejo. Pri tem se sprosti velika količina plina, zaradi katere se poveča tlak v okolici. Plin se z veliko hitrostjo širi v vse smeri in pri tem razbija ovire, npr. stene idr. (detonacija). Mera za rušilno moč ali hitrost gorenja razstreliva je brizanca. Razstreliva so navadno organske dušikove spojine (nitrospojine), kombinirane s sestavinami spojin, ki po vžigu sproščajo za gorenje potreben kisik (soliter, klorati(VII)). Ta ponovno reagira z gorljivimi sestavinami razstreliva (želatina, kolodij). Razstreliva iz takšnih zmesi niso odvisna od zraka, ker kisik za zgorevanje nastaja med eksplozijo. Nekatera razstreliva vsebujejo kemijsko zelo nestabilne spojine, ki detonirajo že pri močnem stresanju ali udarcu (npr. gliceroltrinitrat). Varnostna razstreliva so kemično ali fizikalno stabilizirana in so za delo in prevoz manj nevarna (npr. dinamit). Da v njih steče verižna reakcija detonirajočega razpada, je potrebna majhna količina inicialnega razstreliva.
Dostopnost