molekulska sita, porozne snovi, v katerih imajo pore zelo podoben premer (0,3–1,5 nm) in močno absorbirajo (samo ali predvsem) delce, ki se po velikosti prilegajo v pore (ione, pline in pare določenih snovi). Večina je umetnih, izdelanih npr. iz alkalnih ali zemljoalkalnih aluminijevih silikatov (zeolit) ali poliakrilamidov. Uporabljajo se npr. kot ionski izmenjevalci ali za zelo fina sita.

Sorodna gesla: bencin | ion | ionski izmenjevalci | poliakrilamidi | zeolit


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek