1. oblati [latinsko, ‘darovani’], otroci, ki so jih predali samostanu, da bi jih vzgojili v redovnike; to je odpravil tridentinski koncil.

Sorodna gesla: tridentinski koncil
2. oblati, odrasli, ki so se iz verskih razlogov posvetili kakšnemu redovnemu pravilu.

Sorodna gesla: redovniki
3. oblati, označitev za pripadnike katoliških kongregacij.

Sorodna gesla: kongregacija


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek