zračni tlak, tlak atmosferskega zraka; na morski gladini znaša v povprečju 1013,25 hPa (hektopascalov). Pri tleh zračni tlak niha, v odvisnosti od vremena, za ok. 10 %; z višino se vse počasneje zmanjšuje, pri tleh za 1 hPa/8 m (na prvih 5,5 km pade na polovico). Razlike zračnega tlaka v horizontalni smeri so tisočkrat manjše, vendar povzročajo vetrove. Naprave za merjenje zračnega tlaka so razl. barometri in hipsometer.
Normalni zračni tlak je na morski gladini definiran s 760 mm živosrebrnega stolpca pri 0 °C na 45° zemljepisne širine. Stara merska enota normalnega zračnega tlaka je bila atmosfera (atm); 1 atm = 760 mm/Hg. Zdaj sta dopustni samo enoti pascal (Pa) in bar z izpeljankami 101325 Pa = 1,01325 bar = 1013,25 mbar = 1013,25 hPa.

Sorodna gesla: akcijska središča | anticiklon | barično vetrovno pravilo | barograf | barometer | barometrična višinska enačba | baroterapija | barotravma | ciklon | hektopascal | hipsometer | izobara | klimatologija | milibar | normalni tlak | območje padajočega zračnega tlaka | razpolovna višina | stacionarna atmosfera | tlak | vozilo na zračni blazini | zrak


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek