svetleče snovi (luminofori, svetilne snovi), snovi, ki vidno ali nevidno (npr. infrardečo, ultravijolično ali rentgensko) vpadno svetlobo pretvorijo v vidno svetlobo. Pojav, pri katerem snov oddaja svetlobo samo med osvetljevanjem, imenujemo fluorescenca, če pa sveti tudi po prenehanju osvetljevanja, fosforescenca. 1. Radioaktivne svetleče snovi so samostojno svetleče se mešanice cinkovega sulfida ali cinka in kadmijevega sulfida z dodatki naravnih radioaktivnih snovi (npr. radij, torij), v zadnjem času tudi umetnih radioaktivnih izotopov (npr. stroncij 90, tritij); oddajajo zelenkasto svetlobo; 2. Lenardovi fosforji (i. po Ph. Lenardu) po obsevanju z elektroni, vidno ali ultravijolično svetlobo v temi še nekaj časa oddajajo vidno svetlobo. To so mešanice, ki poleg dejanske svetleče snovi (npr. sulfidi cinka, kalcija, kadmija ali magnezija) vsebujejo še majhno količino aktivatorja, navadno težkih kovin (npr. baker, srebro, bizmut idr.). V rabi za premaze prometnih znakov, kažipotov, svetleče številke ali kazalce merilnih instrumetnov. Lahko jih primešajo umetnim masam, iz katerih so narejeni predmeti, ki jih želimo zaznati ali videti tudi v temi (npr. stikalo za luč). Mnoge od teh snovi so tudi fluorescenčne, zato jih tudi pri dnevni svetlobi močneje opazimo kakor njihovo okolico (npr. fluorescenčne obleke delavcev na cesti, mornarjev, oznake prometnih ovir, morskih boj). Uporabljajo jih v svetilnih ceveh, Braunovih elektronkah, televizijskih zaslonih, rentgenskih zaslonih, elektronskih mikroskopih idr. Lahko svetijo v razl. barvah (modra, rdeča, zelena), kar izkorišča barvna televizija; 3. čiste fluorescenčne svetleče snovi (npr. barve za dnevno svetlobo Lumogen®) za označevanje, za avtomatsko sortiranje pisem.
Dostopnost