paša,
1. zgodovina: v turški državi in njenih naslednicah ime za visoke uradnike in častnike; v Turčiji so ga odpravili 1934, v Egiptu 1953.

Sorodna gesla: aga | veliki vezir
2. religija: hebrejsko pasha, judovski praznik (od 14. do 21./22. nisana, ob prvi spomladanski polni luni); na ta praznik se Judje spominjajo rešitve iz egiptovske sužnosti; hkrati praznik pomladi (judovski prazniki). Ob prazniku paša so do 70 n. š. v osrednjem svetišču žrtvovali tudi jagnje; od tedaj se praznik slavi v družinskem krogu v noči 14./15. nisana. Spremljajo ga branje odrešenjske zgodovine, zahvala in slavospevi (Ps 113–118, 136); mdr. uživanje opresnega kruha (neokisan kruh, pečen v rezinah) in skrke kot simbolov slabih časov, popiti pa je treba tudi štiri čaše vina kot znamenje upanja v odrešitev.

Sorodna gesla: Gilgal | jagnje | judovski prazniki | nisan | šavuot
3. živinoreja: način prehranjevanja nekaterih živali. Čezmerna paša je posledice prevelikega števila živine na pašnikih, zlasti poškodba travne ruše, ki vodi v erozijo tal, ter pretirano gnojenje, ki lahko skupaj s teptanjem tal trajno spremeni rastje. Spreminjanje flore pospešuje tudi selektivna paša živine. Negativne posledice čezmerne paše je mogoče odpraviti z zmanjšanjem števila živine in uvedbo pravilnega pašno-košnega sistema. Na aridnih in polaridnih območjih lahko čezmerna paša povzroči širjenje puščave.

Sorodna gesla: čredinska paša | nomadska paša | pašnik


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek