berlinska šola,
1. glasba: označitev za skladatelje, ki so v drugi polovici 18. st. delovali v Berlinu, med njimi C. Ph. E. Bach, F. Benda in J. J. Quantz. Berlinska šola se je posebno uveljavila z instrumentalno glasbo v t. i. galantnem slogu in s samospevi, ki naj bi izražali ideale ljudskega in preprostega. Z zazrtostjo v preteklost in strogim upoštevanjem kontrapunkta je bila berlinska šola v nasprotju s sočasno napredno mannheimsko šolo.

Sorodna gesla: Bach, Carl Philipp Emanuel | Benda, František | galantni slog | mannheimska šola | nemška glasba | Quantz, Johann Joachim | rokoko
2. psihologija: smer psihološkega raziskovanja; nastala na začetku 20. st. na psihološkem inštitutu berlinske univerze in bila pomembna za razvoj in eksperimentalno potrditev gestaltne psihologije: W. Köhler, K. Lewin, K. Koffka, M. Wertheimer, W. Metzger; več vodilnih članov je pred nacizmom pobegnilo v ZDA.

Sorodna gesla: Berlin | gestaltna psihologija | Koffka, Kurt | Köhler, Wolfgang | Lewin, Kurt | Metzger, Wolfgang | Wertheimer, Max


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek