levkotomija [grško], lobotomija, operativno prerezanje živčnih vlaken bele substance možganov, ki od čelnega možganskega režnja vodijo v druge dele možganov (zlasti v talamus). Poseg je prvi opisal A. Moniz. Namen levkotomije, ki je bila pogosta v obdobju 1940–50, zdaj pa je redka, je odprava neozdravljivih bolečin in predvsem umiritev hudo razdražljivih duševnih bolnikov.
Dostopnost