Dajaki (Djaki), staroindonezijski prebivalci (pribl. 2 mln.) na Borneu, delijo se na številna ljudstva in etnične skupine. Nekatere skupine se jezikovno in kulturno med seboj zelo razlikujejo, mdr. Kendajani (kopenski Dajaki) na Z in Ibani (prej tudi pomorski Dajaki) na SZ, ki so bili še v 19. st. pirati. Gojijo riž (požigalniško poljedelstvo) in živijo v dolgih hišah (skupne hiše, kjer lahko živi tudi 300 ljudi). Znani so po rezbarjenju in slikanju na blago. Poleg čaščenja prednikov (kult prednikov) in čaščenja umrlih je bil za njihovo religijo, bogato z miti in obredi, v preteklosti značilen lov na človeške glave. Kljub krščanskemu misijonarstvu (od sredine 19. st. je na J deloval baselski misijon) in islamskim vplivom so ohranili bistvene kulturne značilnosti.