zakon, 1. splošno:naravni zakon, zakonitost, zveza (povezava), katere veljavo potrjujejo vsa teoretična in praktična preverjanja (eksperiment, poskus) in jo je praviloma mogoče predstaviti v obliki formule. Temelji predvsem na opazovanjih in izkustvu, nova odkritja in drugačni poskusi jo lahko ovržejo ali izpopolnijo. V fiziki so npr. pomembni Newtonovi zakoni, zakon o gravitaciji, Coulombov zakon itd.
Sorodna gesla: Coulombov zakon | eksperiment | gravitacija | izrek | Newtonovi zakoni | znanost2. filozofija:opredelitev nujnega in splošnega pravila za določeno dogajanje. Naravni zakoni opredeljujejo stalne povezave med pojavi zunanjega sveta v določenih razmerah; delno opisujejo posamezni primer, delno tudi zgolj povprečno vedenje (statistični zakon, verjetnost). Zakoni nravnega najstva, ki so človekove smernice za vedenje, lahko temeljijo na naravnih nravnih zakonih ali na »pozitivnih«, državnih zakonih, ki jih postavlja človek.
Dostopnost