teorija konjunkture, veda o vzrokih konjunkture. Poskusi pojasnjevanja konjunkturnih fenomenov, predvsem slabitve konjunkture in recesije, so številni. Razdelimo jih lahko v tri skupine, vendar med njimi ni ostrih meja: 1. zunanje (eksogene) teorije konjunkture poudarjajo vpliv neekonomskih dejavnikov na periodična gospodarska nihanja, npr. teorija sončnih peg (teorija nihanja žetvenih pridelkov), ki jo je razvil W. S. Jevons; 2. psihološke teorije konjunkture razlagajo konjunkturna nihanja z izmenjujočimi se obdobje optimizma in pesimizma pri gospodarsko dejavnem posamezniku; 3. notranje (endogene) teorije konjunkture razumejo konjunkturni cikel kot posledico odzivanja predvsem ekonomskih dejavnikov. G. von Haberler jih je razdelil v čiste monetarne teorije konjunkture: ciklična nihanja so posledica periodičnih menjav boljše ali slabše denarne oskrbe, ki prek mehanizma obrestnih mer in prek investicij v zaloge vpliva na blagovno področje (mdr. Hawtrey); monetarne teorije presežnih investicij: menjava med konjukturnim vzponom in konjunkturnim pojemanjem temelji na monetarno pogojeni rasti obrestnih mer na trgu kapitala, ki povzročijo nedonosnost tekočih investicij (mdr. K. Wicksell); nemonetarne teorije presežnih investicij: vzrok konjunkturnih nihanj je v valovih potekajoč tehnični napredek; z investicijami, ki obljubljajo dobiček, se začne vzpon, ki na podlagi delovanja akceleratorja in multiplikatorja postaja vedno bolj dinamičen, izostanek nadaljnjih iznajdb, ki bi jih bilo mogoče gospodarsko izkoristiti, pa povzroči pojemanje konjunkture (mdr. G. Cassel, J. Schumpeter); 4. teorije prenizke porabe: predvsem teorije kriz; menjavo med konjunkturnim vzponom in pojemanjem utemeljujejo s prenizkimi plačami, ki zaradi povpraševanja preprečujejo zaposlitev tistih zmogljivosti, ki so jih prej z vidika stroškov spodbujale (mdr. J. M. Lauderdale, R. Malthus, J. Ch. L. S. de Sismondi, K. Marx). Sodobna teorija konjunkture obravnava vsak konjunkturni cikel kot posamezni pojav in se izogiba iskanju skupnega vzroka za vse cikle; prizadeva pa si ugotoviti tipične značilnosti številnih ciklov in jih razložiti ob upoštevanju njihovega medsebojnega učinkovanja. Posebno pozornost pri tem namenja modelom reakcij in odločanja posameznikov, raznih združenj in države. Napovedna moč sodobne teorije konjunkture je še vedno precej šibka, če jo merimo po zanesljivosti njenih, s pomočjo ekonometrije sestavljenih modelov.
Dostopnost