japonska glasba, praviloma enoglasna glasba, soigra več glasbil in pevcev (heterofonija) in ležeči toni. Običajni tonski sistem je pentatonika. Od 9. st. razlikujejo predvsem gagaku (dvorna instrumentalna in vokalna glasba ter ples) in bugaku (plesna instrumentalna glasba). Japonska glasba je bistvene prvine kompozicije in instrumentacije prevzela (posebej v 7. st.) od Korejcev in Kitajcev. Sredi 19. st. so se pojavili evropski vplivi; Japonci so sprejeli klasično in moderno glasbo in ju v svojih lastnih skladbah razvijali naprej. Ob tem se kažejo težnje, da bi obnovili tradicionalno japonsko glasbo; v zadnjem času gojijo še posebej serialno glasbo in elektronsko glasbo.
Dostopnost