jedkanje,
1. splošno: kemijska obdelava, pri kateri raztapljajoča, agresivna sredstva (kisline, lugi) s površine odstranjujejo jedkano snov.

Sorodna gesla: tiskano vezje
2. steklarstvo: jedkanje v steklo, matiranje ali vnašanje vzorcev na steklo, ki ga raztaplja fluorovodikova kislina.

Sorodna gesla: fluor
3. umetnost: jedkanje v kamen, krasilna tehnika za kamen (od 16. st.), izdelek je jedkan kamen; plitki relief nastane zaradi kisline, ki razje gladko obrušeno kamnito ploščo na mestih, ki prej niso bila zavarovana z mastno substanco. Verjetno je postopek A. Senefelderja privedel do izuma litografije.

Sorodna gesla: litografija | Senefelder, Alois
4. metalurgija: postopek priprave vzorcev, ki omogoča opazovanje površine z mikroskopom. Na brušeni in polirani površini kovine z reagenti različno globoko odkrijejo mikrostrukturne sestavine, da se svetloba, ki pada na vzorec, od njih različno odbija in se tako vidi različno svetlo.

Sorodna gesla: preskušanje materiala
5. tekstil: jedkanje tkanine po vzorcu; barvilo se na določenih mestih tkanine razkroji.

Sorodna gesla: plemenitenje tekstilij
6. tisk: izdelava tiskarskih klišejev (avtotipija in kemigrafija) in tiskovnih form za razl. tiskarske tehnike z jedkanjem kopije na kovinski ali plastični plošči. Jedkanje ima pomembno vlogo tudi v umetniški grafiki.

Sorodna gesla: avtotipija | cinkografija | jedkanica | kemigrafija | tiskarske tehnike
7. medicina: uničenje bolnega tkiva (bradavice, izrastki na sluznicah in robovih ran) s kemičnimi snovmi (npr. galun, lapis).

Sorodna gesla: bradavica


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek