magnezij (latinsko magnesium), simbol Mg, dvovalentni kemijski element, vrstno število 12, atomska masa 24,305; srebrno siva, lahka kovina, gostota 1,74 g/cm3, tališče 651 °C, vrelišče 1107 °C, Mohsova trdota 2; v naravi v dolomitu, CaCO3 · MgCO3, kot magnezit, MgCO3, kot carnallit, MgCl2 · KCl · 6 H2O, tudi v serpentinu, azbestu, olivinu, stivi, lojevcu. Pridobivajo ga z elektrolizo taline magnezijevega klorida, MgCl2. Magnezij je najpogosteje v zlitinah z nizko specifično težo za izdelavo letal in motornih vozil (npr. duraluminij). Čisti magnezij je npr. znan v kombinaciji s kalijevim kloratom kot bliskovni prašek. Magnezijev oksid, MgO, se uporablja za obloge, odporne proti ognju, umetne kamne (umetni marmor), v medicini kot blago nevtralizacijsko sredstvo (Magnesia usta). Magnezijev karbonat, MgCO3, se uporablja kot polnilo pri pripravi papirja in barv. Magnezijev sulfat(VI), MgSO4, je brezvoden ali kot hidrat; heptahidrat, MgSO4 · 7H2, ima grenko-slan okus. V živih bitjih je magnezij prisoten kot mikroelement in je nujno potreben za aktiviranje številnih encimov. Nekatere magnezijeve spojine so pomembno gnojilo, predvsem tiste v obliki sulfata in brez klorida. Magnezij sodeluje v rastlinah pri sintezi klorofila. Običajno je magnezija v tleh dovolj; zaradi intenzivnega gnojenja z dušikom, fosforjem in kalijem pa lahko pride do pomanjkanja magnezija. To opazimo kot značilne svetle lise med listnimi žilami na sicer zelenih listih; pomoč z dodatkom magnezija v mineralnih gnojilih.
Dostopnost