Troja (grško-latinsko Troia, tudi Ilion, Ilios), antično mesto v sz. Mali Aziji, v pokrajini Troada (Hissarlīk); obvladovala trgovino med Egejskim in Črnim morjem vzdolž Helesponta (Dardanele). Izkopavanja, ki sta jih začela H. Schliemann (od 1870) in Wilhelm Dörpfeld, nadaljevali pa so jih od 1988, so odkrila devet plasti (skupno 46 gradbenih faz po novih ameriških raziskavah); pri drugi (ok. 2400–2200 pr. n. š.) je mogoče sklepati, da gre za knežji sedež (Schliemannov »zlati Priamov zaklad«, megaronske zgradbe, obzidje), šesto mesto (ok. 1800–1300) z močnimi utrdbami pa predstavlja mikensko (»homersko«?) Trojo, uničeno v potresu; sedmo mesto so v 12. st. sovražniki zažgali, nato so tam do ok. 1100 prebivala traška ljudstva in mesto je bilo opuščeno do sredine 8. st. Eolsko naselje Ilion je bilo pomembno v 4./3. st. in nato pod Rimljani (kot njihovo legendarno rojstno mesto, Enej); tempelj Atene Ilias, gledališče.

Sorodna gesla: Ajant | Andromaha | Askanij | Dardanci | Dardanele | Enej | Glavk | Hissarlīk | Homer | Ida | obrazna žara | Priam | Schliemann, Heinrich | Skamander | Troada | Trojanci | Tros


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek