čmrlji (Bombini), zelo dlakavi kožekrilci, ki sodijo med prave čebele. Razširjeni so predvsem v zmernem pasu, naseljujejo tudi tropska in arktična območja ter visokogorje. Vsi pravi čmrlji (rod Bombus) so socialne žuželke. Samica prezimi in spomladi osnuje novo kolonijo. V celico iz voska, v kateri je hrana, odloži matica jajčeca. Poleg prve celice, v kateri se izležejo mlade ličinke, pripravlja matica stalno nove in jih prav tako oskrbuje s hrano in jajčeci. Prve delavke, ki se razvijejo, so manjše, saj matica sama ni zmožna preskrbeti dovolj hrane za številni zarod. Proti koncu poletja se v čmrljevem gnezdu pojavijo samčki in mlade samičke. Ko pride jesen, samčki, matica in delavke poginejo, mlade oplojene matice pa si poiščejo zavetje, v katerem prezimijo. Čmrlji so pomembni za opraševanje nekaterih rastlin, npr. rdeče detelje, kajti le oni lahko z dolgim rilčkom dosežejo medičino in cvetni prah, ki sta skrita v globokih cevastih cvetovih. Eden najbolj navadnih evropskih čmrljev je zemeljski čmrlj (Bombus terestris), žametno črna vrsta z rumenimi dlačicami na prsih in drugem členu zadka ter belim koncem zadka. Črn z rdečim koncem zadka je kamnjarski čmrlj (Bombus lapidarius). Rumeno obarvan njivski čmrlj (Bombus agrorum) si gradi gnezda na stenah hiš, na skednjih, podstrešjih, v zapuščenih ptičjih gnezdih in na podobnih krajih. Zajedavski čmrlj (Psithyrus) ne ustanavlja kolonij, ampak odlaga jajčeca v gnezda pravih čmrljev; ima samo samčke in samičke, ne pa delavk.
Dostopnost