bakteriofagi [grško], fagi, 0,02–0,1 µm veliki virusi, ki napadajo bakterije. Odkrijemo jih s čistinami (plaki), ki jih povzročijo v kulturi bakterij, ki raste na trdnem gojišču. Bakteriofagi so specifični za določene bakterijske vrste oz. seve, zato jih lahko uporabljamo za identifikacijo neznanih, npr. patogenih bakterij (lizotipija). Bakteriofag ima »glavo«, ki je iz beljakovinskega ovoja (beljakovine) in obdaja genetski material (DNK ali RNK), pogosto tudi »rep«. Beljakovine v repu prepoznavajo specifično bakterijo, na katero se bakteriofag pritrdi z repom. Bakteriofagi, ki nimajo repa, se na bakterijo pritrdijo z beljakovinami, ki so v ovoju glave. Bakteriofagov encim razgradi bakterijsko celično steno in nukleinska kislina lahko prodre v notranjost bakterijske celice. Infekcijsko vlogo ima samo nukleinska kislina, beljakovinski ovoj bakteriofaga ostane na površini bakterije; ko se fagi razmnožujejo, nastajajo v notranjosti bakterije novi beljakovinski ovoji. Bakteriofagi so: 1. virulentni, ki pribl. 20 minut po vstopu v bakterijsko celico povzročijo, da bakterija poči; pri tem se sprosti več 100 novih fagov; 2. temperentni, ki prav tako lahko razgradijo bakterijsko celico, vendar se to ne zgodi takoj po infekciji. Genom bakteriofaga (nukleinska kislina, ki nosi dedni zapis) se lahko vgradi v bakterijski genom v obliki profaga skupaj z genomom bakterije večkrat zaporedoma deduje iz generacije v generacijo, ne da bi bakteriofag sprožil lizo bakterijske celice. Bakterije, v katerih je profag, imenujemo lizogene bakterije. Liza teh bakterij je lahko spontana ali pa jo sprožijo zunanji dejavniki (indukcija), npr. sevanje ali nekatere kemične snovi. Bakteriofagi niso živa bitja v ožjem pomenu. Imajo samo sposobnost identične replikacije, nimajo pa svoje presnove in se tudi ne morejo aktivno premikati. Bakteriofagi niso nevarni za človeka, zato so jih skušali uporabiti tudi za preprečevanje bolezni, ki jih povzročajo bakterije (npr. kolere). Vse bakterije niso občutljive za bakteriofage; veliko jih je odpornih: bakterija, ki povzroča davico, je patogena celo samo v primeru, ko vsebuje fage. Bakteriofagi so lahko dostopen model virusa, zato jih pogosto uporabljajo v genetskih raziskavah. Uporabni so tudi v genski tehnologiji kot vektorji, saj lahko prenašajo posamezne gene.
Dostopnost