blisk, močan svetlobni impulz, ki traja nekaj mikrosekund do 1 sekunde. V naravi nastopa ob udaru strele. Opazimo ga kot zelo svetlo (pogosto razvejano) črto, ki teče med oblakom in Zemljo ali med dvema razl. nabitima oblakoma. Svetloba je posledica razelektrenja v plinu, ki jo povzročijo veliki električni tokovi (do 400 kA) pri visoki statični napetosti (pribl. 100 MV). Blisk opazimo nekaj sekund prej, preden zaslišimo grmenje: svetloba namreč potuje z veliko večjo hitrostjo od zvoka. Iz časovne razlike med bliskom in grmenjem lahko ocenimo oddaljenost do njunega izvora. 1 sekunda razlike ustreza oddaljenosti pribl. 330 m.
Umetne bliske dobijo pri razelektritvi v ksenonskih ceveh. Uporabljajo jih za osvetljevanje pri fotografiranju (bliskovka) in merjenje frekvence periodičnih pojavov (stroboskop).

Sorodna gesla: bliskavica | bliskovka | grom | nevihta | razelektrenje v plinu | strela | stroboskop


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek